V življenju se vsi srečujemo s takšnimi ali drugačnimi vrstami ljudi, s katerimi doživljamo različne izkušnje. Z leti postane ta zbirka izkušenj tolikšna, da začnemo načrtno izbirati koga spuščamo v svoje življenje. Dejansko je to fina zadeva, saj nam omogoča neke vrste izogib pred neprijetnimi izkušnjami, ki smo jih že doživeli. Hkrati pa lahko postane to omejevanje kroga ljudi tudi povratna zanka, ki se nam počasi a zagotovo zažira okoli lastnega vratu.
Vsi imamo v svojem življenju nekaj čemur se ne bi odpovedali za noben denar ali bolje rečeno za nikogar. Lahko so materialne stvari kot so avto, stanovanje, ipd. ali pa dnevni rituali kot so nakupovanje, prehranjevanje, zabava, v glavnem natančno določen stil življenja. Vsak si namreč ustvari neko podobo o svetu v katerem bi lahko idealno funkcioniral. Kjer ne bi doživljal krivic in jih tudi ne bi povzročal. Lepo bi bilo, ko bi to delovalo in hkrati dovoljevalo drugim živeti svojo verzijo reale. A dejstvo ostaja, da niti 2 verziji idealnega življenja nista enaki, zato prej kot slej pride do trčenja interesov, predstav, želja...
Stvari, ki se jim ne želimo odpovedati niso toliko pomembne same po sebi ampak so pomembne zaradi občutka, ki nam ga vzbujajo. Občutka samostojnosti, samosvojosti, svobode.
Samostojnost je fina zadeva, saj dokler je dejansko ne doživimo je ne znamo ceniti. Doživimo pa jo v trenutku, ko postanemo inventar življenja nekoga drugega. Ironično ampak resnično, saj se šele tedaj zavedamo, da je samostojnost prva zadeva, ki nam jo "družbena pričakovanja" vzamejo.
Primer: si v zvezi z osebo in če slučajno greš sam ven čagirat že vsi "kje pa imaš drugo polovico? a je kaj narobe?"
Nede treba tega nikome. Jaz delam svoje, partner dela svoje. Če se nama plani pokrivajo jih delava skupaj. Simpl ko pasulj, nej komplicirat in štrikat zgodbic.
Biti samosvoj je že nekaj drugega. Dejansko se vsak sam poskuša najti v obliki, ki mu najbolj ustreza. Tako karakterni, osebnostni in fizični. In oklepanje doseženega nam daje občutek obvladovanja tega kar smo in želimo biti. Dejansko pa je to zgolj omejevanje lastnega razvoja, saj se ljudje konstantno spreminjamo in ne dovoljevati si poizkusiti kaj novega je nesmisel. Ohranjanje lastne izbire katere izkušnje bomo integrirali v svojo osebnost pa vedno ostaja pri nas samih.
Podobno je s svobodo, ki je nihče noče zamenjati za nič. Tako ne želimo dobiti občutka, da živimo življenje nekoga drugega, samo zato da ustrezamo željam in predstavam ljudi, ki nam nekaj pomenijo. Hkrati pa zanemarjamo lastne želje in potrebe ter s tem izgubljamo svojo unikatnost.
Oklepanje lastne svobode s palico v roki in napisom "dont you even think about robbing me of my independence" hitro postane lastno omejevanje spoznavanje novih stvari v življenju in širjenju meja lastne predstave o tem kaj sploh življenje je.
Oklepanje trenutih predstav in želja je nesmisel, saj jih bomo težko doživeli, hkrati pa zamujamo trenutke, ki nam jih življenje ponuja tukaj in zdaj. A ker ne pašejo v našo šablono jih velikokrat zavržemo oziroma si jih ne dovolimo doživeti.
Spontana asocijacija: otroška igrača, kjer otrok spoznava geometrijske like. Krog gre v luknjo, kvader v kvadratno odprtino, trikot v trikotno. A dejansko ugotoviš, da če se malo potrudiš tudi trikot spraviš skozi kvadratno odprtino. Sicer to ni bilo tako mišljeno a dejansko si "doživel" nekaj nepredvidenega.
In tako bi naj bilo tudi z življenjem. Lažje je reči kot storiti, a dejansko že z zavedanjem možnosti, ki se nam ponujajo in zavedanjem lastnega omejevanjem doživljanja le teh, je velik korak naproti resnični svobodi doživljanja sveta, ki nas obdaja.
Tako da bodimo odprti, ohranjajmo pozitiven pogled in bogatimo tako svoje kot življenja drugih.
Love to all.
Vsi imamo v svojem življenju nekaj čemur se ne bi odpovedali za noben denar ali bolje rečeno za nikogar. Lahko so materialne stvari kot so avto, stanovanje, ipd. ali pa dnevni rituali kot so nakupovanje, prehranjevanje, zabava, v glavnem natančno določen stil življenja. Vsak si namreč ustvari neko podobo o svetu v katerem bi lahko idealno funkcioniral. Kjer ne bi doživljal krivic in jih tudi ne bi povzročal. Lepo bi bilo, ko bi to delovalo in hkrati dovoljevalo drugim živeti svojo verzijo reale. A dejstvo ostaja, da niti 2 verziji idealnega življenja nista enaki, zato prej kot slej pride do trčenja interesov, predstav, želja...
Stvari, ki se jim ne želimo odpovedati niso toliko pomembne same po sebi ampak so pomembne zaradi občutka, ki nam ga vzbujajo. Občutka samostojnosti, samosvojosti, svobode.
Samostojnost je fina zadeva, saj dokler je dejansko ne doživimo je ne znamo ceniti. Doživimo pa jo v trenutku, ko postanemo inventar življenja nekoga drugega. Ironično ampak resnično, saj se šele tedaj zavedamo, da je samostojnost prva zadeva, ki nam jo "družbena pričakovanja" vzamejo.
Primer: si v zvezi z osebo in če slučajno greš sam ven čagirat že vsi "kje pa imaš drugo polovico? a je kaj narobe?"
Nede treba tega nikome. Jaz delam svoje, partner dela svoje. Če se nama plani pokrivajo jih delava skupaj. Simpl ko pasulj, nej komplicirat in štrikat zgodbic.
Biti samosvoj je že nekaj drugega. Dejansko se vsak sam poskuša najti v obliki, ki mu najbolj ustreza. Tako karakterni, osebnostni in fizični. In oklepanje doseženega nam daje občutek obvladovanja tega kar smo in želimo biti. Dejansko pa je to zgolj omejevanje lastnega razvoja, saj se ljudje konstantno spreminjamo in ne dovoljevati si poizkusiti kaj novega je nesmisel. Ohranjanje lastne izbire katere izkušnje bomo integrirali v svojo osebnost pa vedno ostaja pri nas samih.
Podobno je s svobodo, ki je nihče noče zamenjati za nič. Tako ne želimo dobiti občutka, da živimo življenje nekoga drugega, samo zato da ustrezamo željam in predstavam ljudi, ki nam nekaj pomenijo. Hkrati pa zanemarjamo lastne želje in potrebe ter s tem izgubljamo svojo unikatnost.
Oklepanje lastne svobode s palico v roki in napisom "dont you even think about robbing me of my independence" hitro postane lastno omejevanje spoznavanje novih stvari v življenju in širjenju meja lastne predstave o tem kaj sploh življenje je.
Oklepanje trenutih predstav in želja je nesmisel, saj jih bomo težko doživeli, hkrati pa zamujamo trenutke, ki nam jih življenje ponuja tukaj in zdaj. A ker ne pašejo v našo šablono jih velikokrat zavržemo oziroma si jih ne dovolimo doživeti.
Spontana asocijacija: otroška igrača, kjer otrok spoznava geometrijske like. Krog gre v luknjo, kvader v kvadratno odprtino, trikot v trikotno. A dejansko ugotoviš, da če se malo potrudiš tudi trikot spraviš skozi kvadratno odprtino. Sicer to ni bilo tako mišljeno a dejansko si "doživel" nekaj nepredvidenega.
In tako bi naj bilo tudi z življenjem. Lažje je reči kot storiti, a dejansko že z zavedanjem možnosti, ki se nam ponujajo in zavedanjem lastnega omejevanjem doživljanja le teh, je velik korak naproti resnični svobodi doživljanja sveta, ki nas obdaja.
Tako da bodimo odprti, ohranjajmo pozitiven pogled in bogatimo tako svoje kot življenja drugih.
Love to all.
No comments:
Post a Comment