Sredi delovnega dne, sem si vzel trenutek za oddih in stopil pod toplo sonce, ki je prijetno grelo in dajalo nove energije. V bližini je bilo otroško igrišče, ki je bilo polno predšolskih otrok. Pogled na njihovo igro in sproščenost so vzbudile misel, "zakaj se odrasli pustimo stresu, da nam tako greni življenje?".
Odprtost, sprejemanje drugih, igrivost, neobremenjenost...vse to je sijalo z obraz otrok, medtem ko sem sam, še vedno "rosno" mlad utrujen opazoval njihovo igro. Kdaj je bilo nazadnje, da sem se spustil v igro, se niti ne spomnim.
Gledanje na svet, življenje in vse kar me obdaja, s skrajno resnostjo in občutkom odgovornosti za večino kar se dogaja okoli mene, me je odmaknilo od sproščenosti, štetja zvezd, opazovanje potoka, poslušanja ptic in občutenja vetra. Otopelost na teh področjih je posledica stresa, ki mu pustim, da mi popolnoma zamegli prijetno plat življenja. Spoznavajoč to dejstvo, me je razžalostilo in iskati sem začel vzrok za takšno početje. Iskanje varnosti v delu, v priznavanju drugih, v dosežkih, vse to je na koncu dneva vedno samo ostanek, ki ti ne prinese velikega zadovoljstva. Kajti naslednji dan je potrebno vse osvojeno ohraniti in osvojiti novo. Kakšen nesmisel!
Jemanje vsakega dne kot da je tvoj zadnji, se mi nikoli še ni zdelo tako primerno kot ta trenutek. Neobremenjevanje kaj bo jutri, kaj bo čez 2 uri, kaj bo če bo...vsa ta navlaka, ki polni misli, se je prikradla od ne vem kod. Pomnim še dneve, ko nisem vedel kaj naj sam s sabo in sem bil prav tako nesrečen. Pomnim pa tudi dneve, ko se nisem obremenjeval kaj naj počnem, ker sem vedno nekaj počel. Pa ne zato, da bi kaj za to dobil, na primer plačo, priznanje ali karkoli drugega. Delal sem zato, ker me je to tisti trenutek zanimalo, veselilo, izpolnilo...
Kje so taki trenutki sedaj? Eden izmed izgovorov je, da s starostjo nase prevzamemo večjo odgovornost. Res je, ampak to naj nas ne omeji in odtuji od uživanja trenutka takšnega kot je. Brez razmišljanja kako bi lahko bilo še bolje, temveč sprejemanje in radosti da je kakršen je. Tudi če je nepopoln....sicer pa, kaj pa je popolnost?
