Pa pustite Življenju, da vas nosi s svojim tokom. Pot je važna, ne cilj.

Ljudje smo čudna bitja. Sploh, ko se pogovor in življenje dotakne čustvenega aspekta vsakdana. Srečal, videl, doživel preveč situacij, ko s(m)o si ljudje kratili pravico čutiti Ljubezen zaradi njene nezaželenosti v trenutnem življenju. In srečal, videl, doživel preveč situacij, ko s(m)o isti ljudje hlepeli po človeški bližini, toplini, Ljubezni, a je nismo bili deležni.

Prvo je sploh splošni fenomen po prekinitvi dotedanje romantične zveze. Pol so naenkrat ljudje »svobodni«, si dajo duška in počnejo to kar niso počeli v času zveze. Mislim ok, what the fuck ste pa delali? In ja, to je samo spuščanje pare iz ekonom lonca – zarad tega še ne boste siti.

In pol se ta isti osebki otepajo resnih razmerij kot hudič križa, češ »če pa VEM kak bo«. Ma en kurac veš. To je glih tak kot bi rekli, da ima vsako jabolko enak okus. NE NIMA. Ene so fajne, sočne, zrele, druge še dozorevajo, nekatere mučijo črvi, ta zadnje pa so že malček gnile. In težko je reči kakšna je dokler je ne ugrizneš.

In pol si najdejo družbo, ki jim je oh in sploh fajn in kak škoda da jih niso spoznali že prej – pol pa zategnejo ročno bremzo. "Jok čovječe, bog ne daj da se družimo preveč ker se zna razvit kaj več kot zgolj prijateljstvo." In ja to je tak grozno, ker pol se pokvari to kar imamo sedaj in sploh katastrofa. Pa komaj smo se najdli, tak da dajmo uživat po pameti. (sarkazem - za vse ki ga niste razbrali...;)).

Ja ok, bodi v celibatu (tud čustvenem), če ti je.

Newsflash: čustva se bodo razvila, če se boste družili en dan v tednu al pa boste nonstop skup viseli. Ta prava ostanejo ne glede na to. Tista površinska pa tudi najdejo svoje mesto. Ne vem v čem je finta ne dovoliti si doživeti čustev? A misliš, da si pohabljenec/ka, če te je nekdo v preteklosti prizadel? NE nisi. SE PA POHABLJAŠ vsak trenutek, ko si ne dovoliš polno čutiti življenja. In polno čutiti pomeni Ljubiti trenutek, človeka, dogodek…enostavno dihati s polnimi pljuči. Tak pa si montiraš slamico v sapnik in se počutiš sam sebi svoboden. Ja my ass. Kot ptiček v kletki z odprtimi vrati.

In ja, poznamo zgodbice ljudi, ki prav pritiskajo na Življenje, da bi jim dalo Ljubezni. To je tak kot bi stiskali trto še preden rodi grozdje. Nič ne bo, dokler ne bo dozorelo. In ja včasih zna trajat, sploh ko smo neučakani in vsake toliko vtrgamo trto iz zemlje, da bi videli če poganja korenine (ja, dobra prispodoba :)).

Tak da skrbimo zase, za Ljubezen, ki jo nosimo v sebi, delimo jo z vsemi, z vsem in nekje bo rodila tudi romantiko. In ko jo, jo sprejmimo kot darilo, ki prinaša več kot le celofan v katerega je zavito. Tudi vsaki pulover, ki smo ga dobili za Božička ni bil glih to kar smo si želeli, ampak nas je vseeno grel v mrzlih dneh. ;)

Pa pustite Življenju, da vas nosi s svojim tokom. Pot je važna, ne cilj.

Love 2 all.