Ne moreš imeti rad drugih, če nimaš rad sebe.

Slišal sem že kopico tehnik kako obdržati, privabiti, osvojiti srce nekoga drugega. In vsi do sedaj preizkušeni in slišani so, khm, zanič.

Seveda niso vsi načini primerni za vse, saj se med seboj razlikujemo glede svojih osebnosti.

Tukaj kot plastični prikaz opisujem zgolj par načinov, iz katerih po mojem mnenju izvira kopica podnačinov, ki med seboj variirajo po niansah. Dovolj besed, preidimo k dejstvom.

Nekateri med nami z veseljem, da ne rečem kar zaradi potrebe, obsipavajo partnerja ali nekoga, ki bi ga radi videli v tej vlogi, s pretirano pozornostjo, darilci, konstantno prisotnostjo v življenju drugega in oh in sploh vse kar pač daje občutek, da delajo VSE samo da naredijo drugega srečnega. My ass.

Takšno razsipništvo izhaja iz potrebe po sprejetosti in verjetni zanemarjenosti iz človekovega otroštva. Ne utrujat folka s tem, kupi si psa – je najbolj hvaležno bitje za izkazano pozornost (in s tem ne mislim nič slabega, je pač tak, da rabiš nekaj kar te bo naučilo lastne vrednosti).

Nisem dohtar, psiholog ali kaj sličnega, pač povem kak je, za to ni treba imet doktorata.

In če se prepoznaš v opisani vlogi ni s tabo nič narobe, le vprašaj se ali želiš ob sebi človeka, ki je Kupljen ali pa nekoga, s katerim boš spoznal/a, da si Ti to kar želi in ne samo materialno in nematerialno navlako.

Iz ene skrajnosti v drugo, da se ne boste nekateri samo režali.

Nekateri uvedejo tehniko ignoriranja. Khm, kje je tu logika privlačnosti mi nikoli ni bilo jasno, ampak ok ne kritiziram nikogar. Pravijo, da se človek ne zaveda kaj ima dokler tega ne izgubi, zato tudi igrajo na karto ignoriranja. Ja ok, ampak ali res želiš ob sebi človeka, ki te bo opazil in cenil zgolj takrat, ko mu boš polzel iz rok? Kje je tu potem medsebojna rast in dopolnjevanje? Meni to liči bolj na prižiganje in ugašanje luči. Sad me ima, sad me nema. A ne bi blo bolje imeti nekoga, ki se poserje na to al si v temi al na soncu, važno je samo da si? Ja, obstajajo tudi taki, le iščeš ne na pravih krajih.

In na drugi strani imamo takšne, ki hrepenijo po pozornosti in darilcih in sploh oh in ah malenkostih. Ja ok, ampak dokler si z nekom, katerega pozornosti in darilca ti pomenijo več kot on sam, pol to ni to. Sorry.

Seveda imamo tudi takšne, ki jim majhne pozornost in darilca gredo tak na živce, da so prav jezni na partnerja. Ok, ne rabiš partnerja, rabiš čas zase, da ugotoviš kaj sploh hočeš.

In ja, vedno se bo vsakemu zgodilo, da bo »podlegel« potrebi po pozornosti, razsipništvu, ignoranci. Človeško. A dokler se zavedamo, da je to samo del osebnosti, ki išče pozornost in mu ne pustimo neprestano voditi našega življenja, potem je to ok. Smo več kot samo to kar si želimo, potrebujemo ali mislimo. Dovolimo si to tudi doživeti.

Tako da, listen to the single guy writing this words, ni važno al si z nekom al nisi, važno je da v njem ne iščeš mašila za luknje v lastni osebnosti. Skapiraj in porihtaj sebe, potem boš komaj našel osebo za v dvoje. Saj veš, ne moreš imeti rad drugih, če nimaš rad sebe.

Love 2 all.