Velikokrat vidimo situacijo (ali se sami znajdemo v njej), ko nekdo nekomu podari kompliment in je "prejemniku" nerodno. Nerodno, ker ne ve kako naj odreagira...ali naj se zahvali (veliko ljudi namreč ne verjame v iskrenost komplimentov ali se sami sebe ne vidijo vredni komplimentov), naj poleg zahvale podari kompliment nazaj, ali naj sploh kaj reče, naredi...
Motivi za dajanje komplimentov so številni in prav njihova "pestrost" buri našo domišljijo. Velikokrat prenapihnemo preprost kompliment, ki smo ga prejeli od osebe, ki nam je pri srcu in smo si potihem tudi želeli prejeti kak kompliment.
Po drugi strani vzamemo pavšalno komplimente od ljudi, ki jih ne poznamo ali se nam zdijo nezmožni dajanja iskrenih komplimentov. Nikar ne počnimo tega.
Slišati nekaj lepega o sebi je darilo, ki ga sprejmimo z odprtim srcem. Naj nas ne zanima kaj je bil razlog za kompliment (ker se bomo samo zaštrikali v potencialne scenarije). Sprejmimo kompliment in si dovolimo videti se takšne kot nas opisuje. Vsaj za trenutek, če se že ne vidimo takšne cel čas. In tudi če smo zelo samozadovoljni in smo si sami sebi sploh "oh" in "ah" ne vzemimo komplimentov kot nekaj samoumevnega.
Ljudje so se še preveč dobro naučili videti in povedati kaj slabega o drugem, tako da je kompliment vedno oaza sredi puščave.
Prav tako ne "šparajmo" z dajanjem komplimentov nekomu za katerega menimo, da jih neprestano sliši. Naj jih sliši tudi od nas, saj če so iskreni, so odpiranje lastnega srca. Pa naj bodo komplimenti kakršnekoli narave že.
Lepota se skriva v malenkostih, zato spomnimo sočloveka, da je dejanje, nasmeh, pogled, kretnja, odziv, gesta nekaj kar ga v naših očeh naredi posebnega. In če je možno v naših, je možno tudi v njegovih.
Ne bi verjeli koliko ljudi hrepeni po iskrenem komplimentu čeprav navzven delujejo zelo samozadostni. Ne bom se spuščal v podrobnosti zakaj nekateri nosijo maske privlačnosti, da bi dodatno izrazili nekaj kar je vsakemu, ki ima odprto srce in oči, jasno.
Veliko ljudi tudi potrebuje komplimente drugih ljudi, ker sami sebe ne vidijo v takšni luči. A to ni dovolj. To je tako kot bi pričakovali da se bodo ljudje v naši družbi počutili dobro, ko se še sami s seboj ne počutimo dobro. To je nesmisel.
Zato naj se ne zdi narcisoidno če se ob pogledu v ogledalo nasmejimo in pomežiknemo sami sebi. Poskusi, tako boš začel/a verjeti vase bolj kot pred tem. In to si zasluži vsak.
Ob naslednji priložnosti pa ne šparajmo s komplimenti in jih iskreno tudi sprejmimo.
Love 2 all.
Motivi za dajanje komplimentov so številni in prav njihova "pestrost" buri našo domišljijo. Velikokrat prenapihnemo preprost kompliment, ki smo ga prejeli od osebe, ki nam je pri srcu in smo si potihem tudi želeli prejeti kak kompliment.
Po drugi strani vzamemo pavšalno komplimente od ljudi, ki jih ne poznamo ali se nam zdijo nezmožni dajanja iskrenih komplimentov. Nikar ne počnimo tega.
Slišati nekaj lepega o sebi je darilo, ki ga sprejmimo z odprtim srcem. Naj nas ne zanima kaj je bil razlog za kompliment (ker se bomo samo zaštrikali v potencialne scenarije). Sprejmimo kompliment in si dovolimo videti se takšne kot nas opisuje. Vsaj za trenutek, če se že ne vidimo takšne cel čas. In tudi če smo zelo samozadovoljni in smo si sami sebi sploh "oh" in "ah" ne vzemimo komplimentov kot nekaj samoumevnega.
Ljudje so se še preveč dobro naučili videti in povedati kaj slabega o drugem, tako da je kompliment vedno oaza sredi puščave.
Prav tako ne "šparajmo" z dajanjem komplimentov nekomu za katerega menimo, da jih neprestano sliši. Naj jih sliši tudi od nas, saj če so iskreni, so odpiranje lastnega srca. Pa naj bodo komplimenti kakršnekoli narave že.
Lepota se skriva v malenkostih, zato spomnimo sočloveka, da je dejanje, nasmeh, pogled, kretnja, odziv, gesta nekaj kar ga v naših očeh naredi posebnega. In če je možno v naših, je možno tudi v njegovih.
Ne bi verjeli koliko ljudi hrepeni po iskrenem komplimentu čeprav navzven delujejo zelo samozadostni. Ne bom se spuščal v podrobnosti zakaj nekateri nosijo maske privlačnosti, da bi dodatno izrazili nekaj kar je vsakemu, ki ima odprto srce in oči, jasno.
Veliko ljudi tudi potrebuje komplimente drugih ljudi, ker sami sebe ne vidijo v takšni luči. A to ni dovolj. To je tako kot bi pričakovali da se bodo ljudje v naši družbi počutili dobro, ko se še sami s seboj ne počutimo dobro. To je nesmisel.
Zato naj se ne zdi narcisoidno če se ob pogledu v ogledalo nasmejimo in pomežiknemo sami sebi. Poskusi, tako boš začel/a verjeti vase bolj kot pred tem. In to si zasluži vsak.
Ob naslednji priložnosti pa ne šparajmo s komplimenti in jih iskreno tudi sprejmimo.
Love 2 all.
No comments:
Post a Comment