Ljudje smo v vedno hitrejšem toku življenja za potrebe "spoznavanja" ljudi skovali pristop, ki temelji na gledanju očitnega. Tako smo avtomatično prevzeli tudi vlogo igranja nekoga ali nečesa, kar bo drugim dajalo "hitro" sliko kdo smo.
A prej kot slej vsi ugotovimo, da spoznavanje ljudi ne temelji na gledanju očitnega temveč na gledanju mimo tega. Maske, ki smo si jih nadeli so številčne, a dejansko se pod vsemi nahaja naše bistvo, ki v sodobonem svetu hitrega obsojanja ne najde svojega mesta. Tako smo prepuščeni šablonskemu življenju, ki nam ga vsiljuje okolje. Tako socialno kot poslovno.
A pogledati mimo očitnega nam daje toliko več kot si lahko predstavljamo, da si je vredno vzeti čas in se prepustiti odkrivanju. Spustiti masko in biti to kar smo v danem trenutku, pa naj bo to igrivi-nagajivček ali zamorjen osamljenček, je lahko neverjetno osvobajajoče.
Tako ugotovimo, da si nismo tako različni, da nas vse dajejo vsakdanji problemi, da smo vsi na trenutke srečni, žalostni, zaljubljeni in srdito jezni. Ne skrivajmo tega in ga ne obsojajmo pri drugih.
Poglejmo mimo vlog, ki jih igrajo ljudje in odprlo se nam bo polje neverjetnih razsežnosti.
Ste pomislili, da bi, v svojem prostem času na ulici, svojega šefa pozdravili po imenu in ga tikali (v kolikor to ne počnete že v službi)? Zakaj ne? Ne sodite ljudi po njihovem družbenem položaju, ne pritikajte jim klasičnih lastnosti, ki nam jih prodajajo mediji in družba. Ustavite se, poglejte ga v oči, brez obsojanja.
Ste kdaj pomislili, da bi namenili vzpodbudno besedo prodajalki v trgovini? Zakaj ne? Ker vam "pobira" denar in je itak plačana da je tam? Probajte, podarite del lastne dobrote in "nagrajeni" boste z nečim kar ne more kupiti noben denar.
Ne sodite lepotic po njihovem izgledu - ne praznite jim glave zaradi šablonskih pogledov "kjer je dosti lepote je malo pameti". Ne sodite ljudi po njihovem strokovnem znanju - povprašajte ga po kaki vsakdanji temi in odkrili boste, da so čisto normalni ljudje. Ne sodite ljudi glede na njihovo starost - v vsakem se skriva igrivi del, kot tudi odgovorni del in v kolikor jima ponudimo roko bosta jo oba z veseljem sprejela.
Že v "Malem princu" je zapisano da "glejmo s srcem, kajti bistvo je očem skrito". Dandanes to še kako drži. Dovolimo si biti to kar smo in pustimo drugim, da nam odkrijejo sebe. To je največ kar lahko podarimo v življenju - svobodo bitja.
Love to all.
A prej kot slej vsi ugotovimo, da spoznavanje ljudi ne temelji na gledanju očitnega temveč na gledanju mimo tega. Maske, ki smo si jih nadeli so številčne, a dejansko se pod vsemi nahaja naše bistvo, ki v sodobonem svetu hitrega obsojanja ne najde svojega mesta. Tako smo prepuščeni šablonskemu življenju, ki nam ga vsiljuje okolje. Tako socialno kot poslovno.
A pogledati mimo očitnega nam daje toliko več kot si lahko predstavljamo, da si je vredno vzeti čas in se prepustiti odkrivanju. Spustiti masko in biti to kar smo v danem trenutku, pa naj bo to igrivi-nagajivček ali zamorjen osamljenček, je lahko neverjetno osvobajajoče.
Tako ugotovimo, da si nismo tako različni, da nas vse dajejo vsakdanji problemi, da smo vsi na trenutke srečni, žalostni, zaljubljeni in srdito jezni. Ne skrivajmo tega in ga ne obsojajmo pri drugih.
Poglejmo mimo vlog, ki jih igrajo ljudje in odprlo se nam bo polje neverjetnih razsežnosti.
Ste pomislili, da bi, v svojem prostem času na ulici, svojega šefa pozdravili po imenu in ga tikali (v kolikor to ne počnete že v službi)? Zakaj ne? Ne sodite ljudi po njihovem družbenem položaju, ne pritikajte jim klasičnih lastnosti, ki nam jih prodajajo mediji in družba. Ustavite se, poglejte ga v oči, brez obsojanja.
Ste kdaj pomislili, da bi namenili vzpodbudno besedo prodajalki v trgovini? Zakaj ne? Ker vam "pobira" denar in je itak plačana da je tam? Probajte, podarite del lastne dobrote in "nagrajeni" boste z nečim kar ne more kupiti noben denar.
Ne sodite lepotic po njihovem izgledu - ne praznite jim glave zaradi šablonskih pogledov "kjer je dosti lepote je malo pameti". Ne sodite ljudi po njihovem strokovnem znanju - povprašajte ga po kaki vsakdanji temi in odkrili boste, da so čisto normalni ljudje. Ne sodite ljudi glede na njihovo starost - v vsakem se skriva igrivi del, kot tudi odgovorni del in v kolikor jima ponudimo roko bosta jo oba z veseljem sprejela.
Že v "Malem princu" je zapisano da "glejmo s srcem, kajti bistvo je očem skrito". Dandanes to še kako drži. Dovolimo si biti to kar smo in pustimo drugim, da nam odkrijejo sebe. To je največ kar lahko podarimo v življenju - svobodo bitja.
Love to all.
No comments:
Post a Comment